Pada dež k svoji ljubici v naročje,
ki ga čaka z odprtimi nederji.
Čaka zemlja svojega ljubimca,
vedno pripravljena da ga sprejme.
Včasih burno, z gromom
in deročimi rekami.
Včasih nežno,
kot poljubi padajoči.
Zamaskira se dež v sneg,
a ga ljubica vedno prepozna.
A ko odhaja
Odhaja od nje počasi,
pritajeno, kradoma.
Vsak dan delček.
Zemlja izsušena
čaka svojega ljubimca
da ozeleni in zacveti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar